Večina vrst kopenskih želv sodi med zelo ogrožene živali. Poleg vseh ostalih konvencij in zaščit je glavna med njimi CITES konvencija. CITES je okrajšava za >Convention of International Trade in Endangered Species (of wild fauna and flora)< , slovenski prevod zanjo je : "Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami." Mnogo lastnikov kopenskih želv se ne zaveda, kako pomembni so CITES dokumenti ali v našem prostoru imenovana EU potrdila ali potrdila o legalni pridobitvi živali. V začetku naj opozorim, da želve kupljene v Sloveniji ali ostalih državah EU potrebujejo rumeno Evropsko CITES potrdilo.
Vsaka vrsta živali, zaščitenih s konvencijo CITES pripada svojem dodatku ali stopnji ogroženosti, zato se obravnavajo drugače in imajo lahko drugačne zahteve. Ker vsaj 90% slovenskega trga predstavljajo grške kopenske želve (Testudo Hermanni) bo objava posvečena in prilagojena njihovim zahtevam. Zakoni, kot tudi CITES zahteve se spreminjajo in varirajo tudi znotraj držav članic EU.
Če začnemo že takoj na začetku, ko smo v fazi pridobitve živali, je zelo pomembno da najdemo rejca ali trgovca, ki prodaja živali z dokazanim poreklom. Velika večina živalskih trgovin v Sloveniji prodaja mladičke grških kopenskih želvic, ki so kupljene pri slovenskih registriranih rejcih. Rejec najprej proda živali trgovini, že on pa jim predloži dokument o izvoru oziroma EU potrdilo. Za želvice manjše od 10cm se uporabljajo potrdila s sliko, večje so mikročipirane in potrebujejo potrdila s številko mikročipa. V primeru EU potrdila s foto prilogo prejmete dva lista, rumeno EU potrdilo na katerem boste našli vse podatke o živali, ime in naslov rejca, poreklo živali, starost, velikost. Na drugem listu pa boste našli foto prilogo, kjer je želva slikana iz spodnje in zgornje strani plastrona oziroma oklepa. Oba lista se morata ujemati, vsebovati iste številke in označbe želve, prav tako morata vsebovati podpise in odtise štempiljk.
Ob nakupu živali v trgovini ali pri rejcu morate pustiti osebne podatke, saj se vas vpiše v register lastnikov zaščitenih živali, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Vi kot kupec s tem nimate nobenih težav, ste pa zabeleženi v registru, v primeru da se želva izgubi, bi jo hoteli prodati, ali pa zgolj potrebujete dokaz o zakoniti pridobitvi.
V slovenskih spletnih oglasnikih se zelo pogosto najdejo oglasi, kjer se prodajajo želve brez dokumentov. Kljub temu, da se s tem močno kršijo zakoni o zaščiti ogroženih živali, morate biti tudi vi kot kupci zelo pozorni. Z nakupom želve brez dokumentacije o izvoru si lahko nakopljete nemalo težav. Glede na to, da pred leti ob nakupu vodne želve naprimer rdečevratke nismo prejeli nobenega dokumenta, želvice pa so se prodajale skoraj vsakomur po zelo nizkih cenah, si vsi mi težko predstavljamo kako zelo ogrožene so grške kopenske želve in kako pomembna je pravilna dokumentacija. Za primerjavo si lahko predstavljate, da večina lastniških opic in drugih redkih živali poseduje iste ali podobne dokumente kot grške kopenske želve.
Zelo pogost pojav v Sloveniji je, da gredo ljudje na izlet po Balkanu, tam lovijo želve v naravi in jih potem v Sloveniji za nizke cene prodajajo nevednim kupcem. Prav tako je veliko prodajalcev, ki prodajajo mladičke kopenskih želvic iz neprijavljene vzgoje, kjer spet ne dobite potrdila o izvoru, četudi morda veste da so želvice res vzrejene doma. Pri nakupu grških kopenskih želvic je torej zelo pomembno, da se pozanimate o dokumentih, jih preverite in ste dosledni pri upoštevanju zakonov. Nihče izmed nas si ne želi podpirati ilegalne trgovine ali črnega trga trgovine z ogroženimi živalskimi vrstami. Zaradi tega tudi obstajajo vse te konvencije in zakoni, da se ogrožene živali zaščiti pred izumrtjem.
Zakoni so kot že rečeno v vseh članicah EU podobni, razlage in dejansko upravljanje zakonov pa se malenkost razlikuje. Recimo v sosednji Hrvaški lahko kupite mladička kopenske želvice, ki bo imel samo rumeno EU potrdilo, brez foto priloge, pa bo to povsem legalno. Prav tako lahko v sosednji Avstriji kupite odraslo veliko želvo brez mikročipa in s foto prilogo, pa spet ne kršimo njihovih zakonov. Problem nastane šele, ko želimo takšno želvo recimo registrirati v Sloveniji. Vsekakor pa tudi drugačna EU potrdila služijo kot dokaz o zakoniti pridobitvi živali, na podlagi katerega lahko potem v Sloveniji dobite novo EU potrdilo, izdano s strani ARSO oziroma Ministrstva za okolje in prostor.
V Sloveniji se v povprečju izgubi ali najde vsaj ena želva na teden, v poletnem času je ta številka še višja. Kot najditelji grške želve sicer lahko postanete njen lastnik, vendar morate želvo registrirati, se pravi vpisati v register, kar stori predpisani veterinar za eksotične živali po mikročipiranju. Takšne želve imajo vedno pripombo v registru oziroma se jih tretira kot želve brez dokazanega porekla. To pomeni, da vi postanete lastnik želve, vendar s tako želvo ne smete potovati, jo prodajati, gojiti, množiti ali kako drugače uporabljati.
V primeru da v Dalmaciji, ali kje v njihovem naravnem okolju vidimo ali najdemo želvo je NE vzemamo iz narave! Želve so zelo občutljive na takšen stres in jim prenašanje in igranje ni všeč. Prav tako pa s tem zaščitimo sebe, saj so predvsem divje želve pogost prenašalec zoonoz in parazitov.
V primeru posvojitve ali nakupa želve s papirji preko preprodajalca ali prejšnjega lastnika, ki ni rejec je potrebno želvo prijaviti, svetujem tudi napis kupo-prodajne pogodbe. Vedno se vse podobne zadeve rešuje z ARSO. Zaposleni tam so vedno v stiku z zakoni in njihovimi spremembami, zato jih vedno brez zadržkov kontaktirate in povprašajte za nasvet, predvsem pa ko imate stik z ogroženimi živali, kot so grške želve.
Prijavljenje reje grških želv
Veliko lastnikov želv ima večje skupine ali vsaj parček, zato se sprašujejo kako pa bi tudi oni postali rejci in legalno množili in gojili želve. Najprej naj razjasnimo zakonodajno plat. Brez dovoljenja za rejo je gojitev prepovedana. To pomeni, da tudi če imate parček želv s pravilnimi dokumenti jih ne smete imeti skupaj v ogradi. Ločeni morajo biti po spolu, da do oploditve ne prihaja. Proces prijavljanja reje za kopenske želve je velikokrat dolgotrajen in tudi kar cenovno velik zalogaj. Če želite imeti mladičke, pa imate morda samo en parček morate vseeno pridobiti dovoljenje za rejo. Ko prijavljate rejo je najprej potrebno želve mikročipirati, preveriti če imate ustrezne dokumente za želve, ter pripraviti primerno ogrado. Ograda mora biti dobro zasnovana, dovolj velika in zavarovana proti pobegom želv, ter seveda pravilno opremljena. Ko imamo želve s pravilnimi dokumenti in primerno ogrado najprej kontaktiramo presojevalce, ki izdelajo Poročilo o presoji tveganja za okolje. To je nekje 50 strani dolga skripta v kateri presojevalec opiše vašo rejo, si jo pride pogledati, vse poslika, oceni primernost reje v vašem okolju in potem izda potrdilo o opravljeni presoji in tudi vi prejmete vsaj en izvod. To vse moramo postoriti še pred dejansko prijavo reje na ARSO. K njim nato pošljemo izvod Presoje tveganja za okolje, izpolnimo obrazec in priložimo dokumente želv, račune, skratka vse kar se tiče naših želvic. V okvir reje mi prijavljamo matično jato želv, kjer so vse spolno zrele živali, ki jih imamo namen razmnoževati. ARSO nato odloča o vaši vlogi, vi pa ste vedno tudi kasneje v stiku z njimi. Zaposleni pri njih tudi izdajajo EU potrdila za mladičke, vzgojene v prijavljenih rejah.
