Hibernacija
Od oktobra dalje večina kopenskih želv prezimuje. Nekatere želve hibernirajo v ogradi, druge v hladilniku in tretje v kleti. Hibernacija je proces, pri katerem se želvam upočasnijo vse življenske funkcije. Lahko bi rekli, da želva 'zamrzne' za nekaj mesecev. Povprečna hibernacija traja 5-6 mesecev. Ko so temperature dovolj visoke se želve same prebudijo in prilezejo iz zemlje. Veliko lastnikov naredi nekaj ključnih napak, ki pa so mnogokrat usodne za želve, zato si zapomnite:
- Primerna temperatura za hibernacijo je 4-5°C.
- Želve se na hibernacijo prilagajajo postopoma, si očistijo črevesje, počasi upočasnjujejo funkcije, itd.
- Če so temperature previsoke, bodo želvini procesi v telesu pospešeni, zaradi česar bo porabila preveč energije in se dobesedno izstradala.
- V primeru, da želve hiberniramo v hiši, posode ne smejo biti neprodušno zaprte.
- Najprimernejši substrat za hibernacijo je zemlja, čez katero nasujemo listje ali slamo.
Kako vemo, kdaj je čas za hibernacijo?
Odvisno od podnebja, starosti in vrste želv nam le-te same nakažejo, da se njihov bioritem opočasnjuje. Priprava na hibernacijo traja dalj časa. Želve so plazilci, katerih življenje je močno pogojeno z nihanjem temperature okolja. Pri višji temperaturi so želve aktivnejše, vsi procesi v telesu so pospešeni, vključno z rastjo. To se dogaja poleti. Jesen je prehodno obdobje, v katerem so želve manj aktivne. Še vedno pridejo iz skrivališč, vendar za manj časa. Parjenje je manj pogosto, želve pa sončne dni raje preživljajo s sončenjem na kamnih. Vreme je zadnjih nekaj let nepredvidljivo, kar močno vpliva tudi na želve. Začetke hibernacije je težko časovno omejiti, vendar se največkrat začno meseca novembra. Ko želve ne vidimo zunaj hiške več kot teden dni, je velika verjetnost, da je želva že v procesu zimskega spanja. Na Primorskem hibernacija na prostosti ne predstavlja težav, v drugih delih Slovenije je potrebno mesto hibernacije dodatno toplotno zaščititi. Glede odločitve, kje in kako bomo želvo hibernirali, lahko presodimo sami.
Način prezimovanja kopenskih želv.
Prezimujemo jih lahko v ogradi oziroma ograjenem zunanjem prostoru. Zelo pomembno je, da imamo izdelano hiško ali primerno zavetje, kjer bo želva varna tudi pred plenilci. Prostor, kjer predvidevamo, da se bo želva zakopala, najprej prerahljamo z lopato ter odstranimo večje kamenje in vejevje. Podlaga mora biti prepustna, saj v primeru močnega deževja želva ne sme biti dalj časa v vodi. Zaželeno je, da je hiška pokrita ali celo izolirana. Primerni toplotni izolator v hiški so: seno, listje ali žagovina. Kljub trdemu oklepu lahko želve ranijo plenilci, med katerimi so pozimi še posebaj nevarni glodalci (miši,podgane,..).
Eden izmed načinov hibernacije je tudi hladilnik ali hladen prostor v hiši, kot je na primer klet. Ima več pozitivnih lastnosti, predvsem pa imamo manj skrbi, če želve redno pregledujemo. Če pri hibernaciji v ogradi vse prepustimo naravi, je začetek hibernacije v hiši otežen. Priprava na hibernacijo je v hiši skrajšana. Postopoma želvi ugašamo grelna telesa ter jih oddaljujemo od terarija. Želve bodo opazile razliko in bile manj aktivne. Pomembno je, da jih vsaj 1x tedensko ter pred hibernacijo namočimo v toplo vodo, kjer se iztrebijo in tako spraznejo črevesje. Količino hrane sorazmerno z ugašanjem grelnih teles zmanjšujemo. Nekaj dni pred hibernacijo želv ne hranimo, da smo prepričani da v črevesju ni preostalo nič hrane. V posodo, kjer bomo prezimovali želvo, lahko dodamo zemljo ali seno, da se bo želva bolje počutila. Posoda ne sme biti neprodušno zaprta. Tudi če ima pokrov, je nujno, da naredimo zračnike za prehod zraka. Ko enkrat posodo z želvo prestavimo v hladilnik oziroma klet, temperaturo ter stanje želv redno spremljamo. Če bo temperatura višja od priporočenih 5°C, bodo želve še aktivne, oziroma njihovo telo ne bo otrpnilo dovolj, kar povzroča porabo zalog hrane. Termometri in redni tedenski pregledi živali so nujno potrebni. Čas hiberniranja za odrasle sredozemske želve naj bi bil vsaj 4 mesece. Če hibernacija ni dovolj dolga ali pa je nepopolna, lahko pride do slabih reproducijskih dejavnosti živali ter neuravnovešenega bioritma, kateri lahko kasneje privede do bolezni ali celo smrti živali.
Objavljam tudi slike mojega načina hibernacije želv in opisane postopke priprave:
Celoten hibernacijski boks oziroma prostor pokrijemo tudi s streho ali pa vsaj delno preprečimo prekomerno nabiranje vode. Nekaj vlage med hibernacijo mora biti, prav tako naj bo zemlja vlažna, vsekakor pa se izogibamo prekomernem namakanju in zastajanju vode v predelu, kjer želve hibernirajo.
Hibernacija: DA ali NE
Nekateri lastniki svojih želv nikoli ne hibernirajo, kar lahko vpliva na rast in obnašanje živali. Ko so živali manjše, nehiberniranje nima večjega vpliva na živali, lahko pa vpliva na bioritem hiberniranja, ko se za le-tega odločimo po nekaj letih. Če v terariju skrbimo za vlago ter živali hranimo s primerno prehrano, imajo lahko enako lepe oklepe brez piramidosti, kot tiste, ki bodo zimo hibernirale. Izrazit problem je predvsem pri odraslih samičkah, ki ne hibernirajo, saj lahko pride do zastoja jajc v telesu, kar privede do pogina. Z upoštevanjem napotkov in spremljanjem hibernacije je ta proces nadzorovan brez zapletov v praksi.