Podvrsta Hercegovinensis, Hermanni ali Boettgeri?
Grške kopenske želve delimo na tri podvrste:
-Testudo Hermanni Hermanni
-Testudo Hermani Hercegovinensis
-Testudo Hermanni Boettgeri
V Sloveniji prevladuje podvrsta Hercegovinensis, katere primerki poseljujejo večji del Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, občasno pa jo zasledijo tudi v Sloveniji, na Primorskem. V povprečju najmanjša izmed podvrst je Hermanni. Ta je sicer v slovenskih domovih redka. Zaradi raznolikosti barvnih varijacij oziroma lokalitet je priljubljena med zbiratelji. Poseljuje večji del Italije, Francije in Španije. Najdemo jo tudi na otokih Korzika, Sicilija, Sardinija in Malorka. Poleg podvrste Hercegovinensis je v zadnjih letih velik porast podvrste Boettgeri. Priljubljena je zaradi velikosti, nekateri primerki lahko presežejo tudi veličastnih 30 cm dolžine in 5 kg teže. Vsako leto znesejo v povprečju 6-8 jajc v dveh ali več gnezdih. Dalmatinska podvrsta Hercegovinensis ima letno zgolj 1-2 gnezdi, v katerih redko najdemo več kot 4 jajca. Tudi ko odrastejo, ne presežejo teže 2 kg in 20 cm dolžine. Ker sta si podvrsti Herc. in Boettgeri podobni pogosto pride do mešanja in mladički nosijo lastnosti obeh podvrst.
Na levi sliki je primerek podvrste Hercegovinensis, na desni sliki je Boettgeti, pri kateri je prisotna ingvinalna ploščica- trikotnik. Pri podvrsti Hercegovinensis večina primerkov te ploščice nima ali ima samo eno. Obstajajo tudi primeri, kjer so ploščice prisotne, kot pri podvrsti Boettgeri. Ta značilnost je poleg velikosti tudi največji kriterij, po katerem razločimo podvrste.
⬆ Ingvinalni trikotnik pri podvrsti Boettgeri⬆
⬆ Večina osebkov Hercegovinensis ingvinalnih ploščic nima⬆
⬆Odrasla samička Boettgeri s 5 letnim mladičem.⬆
⬆ Odrasla samička Hercegovinensis s 6 letnim mladičem.⬆
Spodaj levo je nadpovprečno velika samička Herc., desno je Boettgeri. Nad njima je običajna samička Herc. Razlike so včasih očitne že na pogled od daleč.
Hercegovinensis Boettgeri